Danes le redko lahko srečamo človeka, ki ni pod stresom. Tempo življenja je postal tako hiter, da se nam vedno nekam mudi, vedno imamo kup stvari, ki jih moramo opraviti, tako v službi ali šoli kot doma, le redko pa si vzamemo čas zase, za počitek in pomiritev. Dolgoročno je seveda to zelo škodljivo za zdravje.
Stresni hormoni
Ko smo pod stresom, smo v načinu delovanja »beg ali boj«, zato hipotalamus (majhna žleza v možganih) pošlje prek možganskih živčnih celic signale v vse organe. Zaradi kombinacije signalov se v nadledvični žlezi sprosti niz hormonov, od katerih sta dobro znana adrenalin in kortizol. Adrenalin poskrbi za to, da se dvigne srčni utrip, izboljša se pretok krvi, kortizol, najpomembnejši stresni hormon, pa poveča raven glukoze (sladkorja) v krvi in s tem tudi v možganih. Kortizol prav tako dvigne imunski sistem in zmanjša delovanje »manj pomembnih« organov, kot so prebavila, razmnoževalni organi in proces rasti.
Kratkotrajni in dolgotrajni stres
Če gre le za kratkotrajni stres, se po določeni situaciji, ki ta stres izzove, zmanjša količina stresnih hormonov (kortizol) in telo se vrne v svoje normalno stanje – utrip se nam upočasni, dihati začnemo globlje. Če gre za dolgotrajni stres, ko si stres sledi eden za drugim zaradi različnih vzrokov, so ti obrambni mehanizmi, ki so bili sicer v davnih časih pomembni za človekovo preživetje, za naš organizem zelo škodljivi. Dolgotrajen stres potrebuje ogromne količine energije, pri čemer nastaja veliko število prostih radikalov. Posledično pa prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov. Značilen primer za to je, ko gremo na dopust, kjer se sprostimo in umirimo, pa nam pade imunski sistem in naenkrat zbolimo.
Znaki, da imate težave s stresom (kortizolom)
Nekaj najbolj značilnih znakov, da vam težave povzroča stresni hormon kortizol:
- Težave s koncentracijo in pomnjenjem,
- Nespečnost ali slab spanec (raven kortizola naj bi se zvečer pred spanjem znižala in, če ponoči naraste, to vodi do slabega spanca, prebujanja ali celo nespečnosti),
- Utrujenost, lahko že zjutraj ali zgodaj popoldne, ko naj bi bili še vedno dovolj spočiti,
- Pogosto se kaže tudi v odvečni teži, predvsem z nabiranjem maščobe okoli trebuha (ko je kortizol povišan, se upočasni delovanje ščitnice (zato v primeru dolgotrajnega stresa kljub manjšemu vnosu hrane in različnim dietam ne moremo shujšati),
- Povišan krvni tlak, holesterol ali sladkor,
- Padec imunskega sistema,
- Napadi lakote in želje po sladkem.
Rešitev
Seveda je rešitev na prvi pogled enostavna – izogibanje stresu. Vendar to pogosto ni mogoče, stres nas namreč spremlja v službi, v šoli, tudi doma. Lahko pa si pomagate z raznoraznimi tehnikami umirjanja in meditacije ter s prehrano. Ker pa včasih tudi za zdravo in redno, doma kuhano prehrano dejansko nimamo časa, lahko posežemo po prehranskih dopolnilih. Rešitev so prehranska dopolnila iz adaptogenih rastlin. Adaptogene rastline pomagajo telesu, da se prilagodi negativnim dejavnikom iz okolja. Beseda »adaptogen« pomeni »adaptacija« oziroma »prilagoditev«. V širšem pomenu označuje snovi, ki povečujejo prilagoditvene sposobnosti ljudi. Ker so adaptogene rastline preživele ledeno dobo, se prilagodile neusmiljenim vremenskim pogojem v Sibiriji, so razvile izjemno redke lastnosti, s katerimi se obnovijo. Na svetu je 12 vrst adaptogenov, od teh so v Sibiriji našli štiri, ki jih domačini že stoletja uporabljajo v svoj prid.
Sami bi v boju proti stresu predvsem izpostavili Reabilar, najmočnejši naravni antioksidant za boj proti prostim radikalom, ki nastajajo zaradi stresa, napitek iz čage (goba), ki spada med adaptogene rastline, ki rastejo v nedotaknjenih predelih sibirskih gozdov, ter sibirski ginseng ali elevterokok.
