Resasti bradovec (Hericium erinaceus), v svetu znan tudi pod imenom Lion’s Mane, je ena najbolj nenavadnih užitnih gob. Njegove dolge bele rese spominjajo na levjo grivo, zaradi česar ga zlahka ločimo od večine drugih vrst gob.
V naravi raste predvsem na lesu listavcev, razširjen pa je v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. V vzhodnoazijski kulinariki je cenjen že dolgo časa, v zadnjih desetletjih pa je pritegnil tudi pozornost raziskovalcev, predvsem zaradi svoje raznolike kemične sestave.
Med najbolj zanimivimi spojinami resastega bradovca so hericenoni in erinacini, ki jih znanstveniki proučujejo tudi na področju nevrobiologije.
Ali se lahko v odraslih možganih razvijejo novi nevroni?
Dolgo je veljalo prepričanje, da odrasli možgani ne morejo ustvarjati novih živčnih celic. Raziskave v drugi polovici 20. stoletja so pomembno spremenile razumevanje razvoja in prilagajanja živčnega sistema.
Pomemben prispevek k proučevanju nastajanja novih nevronov sta dala tudi raziskovalca José Manuel García-Verdugo in Arturo Alvarez-Buylla.
Proces nastajanja novih živčnih celic imenujemo nevrogeneza.
Poleg nevrogeneze znanstveniki proučujejo tudi nevroplastičnost – sposobnost živčnega sistema, da spreminja svoje povezave in delovanje.
Obseg nevrogeneze v odraslih človeških možganih ostaja predmet raziskav in znanstvenih razprav.
Raziskovanje razvoja živčnega sistema je odprlo tudi številna vprašanja o vlogi različnih naravnih spojin, med drugim tistih, ki so jih raziskovalci izolirali iz resastega bradovca.
Živčni rastni dejavnik NGF – pomembno odkritje nevrobiologije
NGF (Nerve Growth Factor) je živčni rastni dejavnik, beljakovina, ki sodeluje pri razvoju, preživetju in vzdrževanju določenih vrst živčnih celic.
Odkritje živčnih rastnih dejavnikov je bilo pomemben mejnik v zgodovini nevrobiologije.
Za raziskave na tem področju sta Rita Levi-Montalcini in Stanley Cohen leta 1986 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
NGF je danes predmet številnih temeljnih raziskav, ki proučujejo razvoj živčnega sistema in celično signalizacijo.
V laboratorijskih raziskavah so znanstveniki proučevali tudi posamezne spojine resastega bradovca v povezavi s procesi, pri katerih sodelujejo živčni rastni dejavniki.
Hericenoni in erinacini – posebnost resastega bradovca
Resasti bradovec vsebuje številne naravno prisotne snovi. Med njimi sta zaradi svoje kemične strukture in laboratorijskih raziskav posebej zanimivi dve skupini spojin.
Hericenoni
Hericenoni so sekundarni metaboliti, ki so jih raziskovalci izolirali predvsem iz trosnjakov resastega bradovca.
Trosnjak je vidni del gobe, na katerem nastajajo trosi.
Znanstveniki proučujejo kemično strukturo hericenonov in njihove lastnosti z različnimi laboratorijskimi metodami.
Erinacini
Erinacini so skupina diterpenoidnih spojin, ki jih raziskovalci proučujejo predvsem v miceliju resastega bradovca.
Micelij je preplet drobnih glivnih nitk oziroma hif, ki predstavlja vegetativni del glive.
Erinacini so zaradi svoje kompleksne kemične strukture zanimivi za raziskovalce naravnih spojin.
Pomembno je razlikovati med trosnjakom, micelijem in izoliranimi spojinami, saj njihova kemična sestava ni enaka.
Kaj so pokazale znanstvene raziskave?
Raziskovanje resastega bradovca obsega različna področja, od analiz kemične sestave do laboratorijskih in kliničnih raziskav.
Raziskava Morija in sodelavcev (2009)
Leta 2009 so japonski raziskovalci pod vodstvom Koichira Morija v znanstveni reviji Phytotherapy Research objavili klinično raziskavo resastega bradovca.
V raziskavi je sodelovalo 30 oseb, starih od 50 do 80 let, z blago kognitivno motnjo.
Raziskava je bila randomizirana, dvojno slepa in s placebom kontrolirana. Udeležence so razdelili v dve skupini.
Raziskovalno obdobje jemanja pripravka je trajalo 16 tednov, nato pa so udeležence spremljali še štiri tedne.
Za ocenjevanje kognitivnih funkcij so uporabljali standardizirano lestvico HDS-R.
Raziskava je pomembna kot primer zgodnjega kliničnega proučevanja resastega bradovca. Zaradi majhnega števila udeležencev in omejenega trajanja pa sama po sebi ne omogoča splošnih zaključkov o učinkih uživanja te gobe.
Raziskovanje erinacinov
Raziskovalci so proučevali tudi kemične in biološke lastnosti erinacinov, izoliranih iz micelija resastega bradovca.
V laboratorijskih raziskavah uporabljajo različne eksperimentalne modele, ki omogočajo proučevanje posameznih celičnih procesov.
Takšne raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju naravnih spojin, vendar rezultatov ni mogoče neposredno enačiti z učinki uživanja gobe pri ljudeh.
Katere snovi vsebuje resasti bradovec?
Kemična sestava resastega bradovca je raznolika. Med njegovimi naravno prisotnimi sestavinami so:
- polisaharidi, vključno z beta-glukani,
- beljakovine in aminokisline,
- prehranske vlaknine,
- steroli, med katerimi je ergosterol,
- fenolne spojine,
- različni sekundarni metaboliti.
Sestava se lahko razlikuje glede na rastne razmere, razvojno stopnjo gobe in način predelave.
Trosnjak in micelij se lahko pomembno razlikujeta po vsebnosti posameznih spojin.
Kje raste resasti bradovec?
Resasti bradovec raste predvsem na lesu listavcev, pogosto na poškodovanih, oslabljenih ali odmrlih drevesih.
Razširjen je v različnih delih Evrope, Azije in Severne Amerike.
Prepoznamo ga po belih do kremastih visečih resah, ki mu dajejo značilen videz.
V nekaterih evropskih območjih je razmeroma redek, zato je pri nabiranju treba upoštevati lokalne predpise o varovanju narave.
Danes ga za prehransko in raziskovalno uporabo gojijo tudi v nadzorovanih razmerah.
Resasti bradovec v kulinariki
Resasti bradovec je užitna goba, ki je cenjena predvsem v nekaterih vzhodnoazijskih kuhinjah.
Njegova tekstura je čvrsta in vlaknasta, okus pa pogosto opisujejo kot blag, z aromo, ki nekoliko spominja na morske sadeže.
Uporablja se lahko pri pripravi različnih jedi, predvsem po ustrezni toplotni obdelavi.
Zaradi posebnega videza in kulinaričnih lastnosti je zanimiv tudi za gojitelje gob.
Goba, ki odpira nova raziskovalna vprašanja
Resasti bradovec združuje več zanimivih značilnosti: nenavadno obliko trosnjaka, raznoliko kemično sestavo in prisotnost sekundarnih metabolitov, ki jih raziskovalci proučujejo z različnimi znanstvenimi metodami.
Posebno pozornost pritegujejo hericenoni in erinacini, pa tudi polisaharidi in druge naravno prisotne spojine.
Dosedanje raziskave prispevajo k boljšemu poznavanju te vrste gobe in predstavljajo izhodišče za nadaljnje znanstveno delo.
Znanstveni viri
1. Mori K. in sodelavci (2009)
Improving effects of the mushroom Yamabushitake (Hericium erinaceus) on mild cognitive impairment: a double-blind placebo-controlled clinical trial.
Phytotherapy Research, 23(3), 367–372.
https://doi.org/10.1002/ptr.
2. Li I. C. in sodelavci (2018)
Neurohealth Properties of Hericium erinaceus Mycelia Enriched with Erinacines.
Behavioural Neurology, 2018, 5802634.
https://doi.org/10.1155/2018/
3. Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1986)
Rita Levi-Montalcini in Stanley Cohen – odkritja, povezana z rastnimi dejavniki.
https://www.nobelprize.org/
Opomba: Članek je namenjen predstavitvi resastega bradovca, njegove kemične sestave in zgodovine znanstvenega raziskovanja. Ne predstavlja priporočila za zdravljenje bolezni ali uporabe prehranskih dopolnil.
Fotografija: https://www.fungus-sapiens.com/blog/hericium-erinaceus-the-miracle-mushroom-to-recover-the-memory
