V prostranih gozdovih sibirske tajge, kjer mogočna drevesa kljubujejo dolgim zimam in izjemno nizkim temperaturam, raste sibirska cedra (Pinus sibirica). Za prebivalce teh krajev je že stoletja dragocen vir lesa, užitnih semen, cedrinega olja in dišeče smole, ki jo poznamo pod imenom živica.
Zlato rumena, gosta in aromatična smola se pojavi na mestih, kjer je drevo poškodovano. Njena značilna dišava spominja na iglavce, gozd in svež smolnat les.
V sibirskem izročilu ima živica posebno mesto. Ljudje so jo zbirali, shranjevali in uporabljali na različne načine, pogosto tudi v kombinaciji z naravnimi rastlinskimi olji.
Danes je cedrina živica zanimiva tudi zaradi svoje raznolike kemične sestave in uporabe v kozmetičnih pripravkih.
Zakaj smolo imenujemo živica?
Ime živica izhaja iz slovanskega jezikovnega prostora in je povezano z besedo življenje.
V ruščini se za drevesno smolo uporablja izraz живица (živica), ki se je ohranil tudi v poimenovanju tradicionalnih sibirskih pripravkov.
Ime lepo ponazarja vlogo smole v življenju drevesa.
Ko se lubje poškoduje, začne iz smolnih kanalov iztekati gosta, lepljiva snov. Na zraku se postopoma zgosti in ustvari zaščitno plast na poškodovanem mestu.
Smola je torej del naravnega obrambnega sistema iglavcev. Drevesu pomaga omejevati posledice poškodb in predstavlja oviro za različne zunanje vplive.
Prav zaradi te zanimive naravne lastnosti so ljudje živico že od nekdaj povezovali z življenjsko močjo sibirskih dreves.
Sibirska cedra – mogočno drevo tajge
Sibirska cedra (Pinus sibirica) kljub svojemu imenu botanično spada med bore.
Raste predvsem v Sibiriji, na Altaju in drugih območjih severne Evrazije. V ugodnih razmerah lahko doseže mogočno višino in živi več stoletij.
Njena semena, ki jih pogosto imenujemo cedrini oreščki, so dragocena surovina za pridobivanje cedrinega olja.
Poleg semen ima pomembno mesto tudi smola, ki nastaja v posebnih smolnih kanalih drevesa.
Za prebivalce sibirske tajge cedra ni bila le vir surovin. Bila je del vsakdanjega življenja, tradicionalnega znanja in kulturnega izročila, ki se je prenašalo iz roda v rod.
Kaj se skriva v cedrini smoli?
Cedrina živica ni enotna kemična spojina, temveč zapletena naravna mešanica različnih snovi.
Med njenimi značilnimi sestavinami so predvsem terpeni in smolne kisline, ki so pomembni za lastnosti, vonj in obstojnost smole.
Monoterpeni
Med hlapnimi sestavinami smole sibirske cedre so raziskovalci opisali spojine, kot so alfa-pinen, beta-pinen in delta-3-karen.
Te snovi prispevajo k značilnemu svežemu, smolnatemu vonju iglavcev.
Diterpeni in smolne kisline
Manj hlapni deli smole vsebujejo različne diterpenske spojine in smolne kisline.
Pomembne so za gosto, lepljivo strukturo smole in njeno postopno strjevanje na zraku.
Druge naravne spojine
V smoli sibirske cedre so znanstveniki identificirali tudi različne terpenske alkohole in druge sekundarne rastlinske spojine.
Sestava smole se lahko spreminja glede na rastišče, starost drevesa, letni čas in način pridobivanja.
Prav ta kemična raznolikost je eden od razlogov, da so smole iglavcev že dolgo predmet botaničnih in kemijskih raziskav.
Živica v sibirskem ljudskem izročilu
V odročnih predelih Sibirije so ljudje uporabljali številne naravne surovine, ki so jih pridobivali iz okoliških gozdov.
Med njimi je imela posebno mesto tudi smola iglavcev.
Nabiranje živice je zahtevalo poznavanje dreves, primernih mest za zbiranje in načinov shranjevanja. Smola je bila dragocena tudi zato, ker je bilo njeno pridobivanje povezano z naravnimi procesi v drevesu.
V ljudskem izročilu so jo uporabljali samostojno ali v kombinaciji z drugimi naravnimi sestavinami.
Posebej zanimiva je tradicionalna povezava cedrine smole in olja, pridobljenega iz semen sibirske cedre.
Takšna kombinacija je omogočila nastanek pripravka z značilno oljnato teksturo in prepoznavnim vonjem sibirskega gozda.
Zakaj cedrino smolo združujejo s cedrinim oljem?
Sveža cedrina smola je gosta in lepljiva, zato je njena neposredna uporaba lahko nepraktična.
Z mešanjem z rastlinskim oljem nastane pripravek, ki ga je lažje razporediti po koži.
Cedrino olje pridobivajo iz semen sibirske cedre, običajno s postopkom hladnega stiskanja.
Vsebuje različne maščobne kisline in druge naravne sestavine, značilne za rastlinska olja.
V kozmetičnih pripravkih ima olje pomembno vlogo, saj prispeva k mehkejši teksturi in omogoča enakomernejši nanos.
Kombinacija cedrine smole in cedrinega olja tako združuje dve različni surovini istega drevesa.
Živica 20 % – kombinacija cedrine smole in olja
Med tradicionalnimi kombinacijami sibirskih naravnih surovin je tudi pripravek, ki vsebuje 20 % cedrine smole in 80 % cedrinega olja.
V ponudbi Fitosibir je na voljo Živica 20 % – smola sibirske cedre v olju.
Pripravek vsebuje:
- 20 % smole sibirske cedre, ki daje izdelku značilne smolnate lastnosti in aromo;
- 80 % hladno stiskanega cedrinega olja, ki predstavlja oljno osnovo pripravka.
Živica 20 % je namenjena zunanji kozmetični uporabi na koži.
Izdelek združuje značilnosti dveh naravnih sestavin sibirske cedre, brez dodatnih sestavin.
Podrobnejše informacije o sestavi, uporabi in opozorilih so na voljo na strani izdelka.
Od sibirske tradicije do sodobnih raziskav
Zanimanje za cedrino smolo ni omejeno samo na ljudsko izročilo.
Znanstveniki že desetletja proučujejo kemično sestavo smol iglavcev, njihovo nastajanje in vlogo v življenju dreves.
Posebno pozornost namenjajo terpenom, smolnim kislinam in drugim spojinam, ki jih rastline tvorijo kot del svojega naravnega obrambnega sistema.
Pomemben pregled kemične sestave sibirske cedre sta leta 2015 objavila raziskovalca Artem Rogachev in Nariman Salakhutdinov.
V njem sta zbrala podatke o spojinah, prisotnih v različnih delih drevesa, vključno z njegovo smolo.
Raziskave tako razkrivajo, kako kompleksna je lahko sestava snovi, ki na prvi pogled deluje kot preprosta kapljica zlate smole.
Znanstveni viri
1. Rogachev A. D., Salakhutdinov N. F. (2015)
Chemical Composition of Pinus sibirica (Pinaceae).
Chemistry & Biodiversity, 12(1), 1–53.
https://doi.org/10.1002/cbdv.
2. Keeling C. I., Bohlmann J. (2006)
Diterpene resin acids in conifers.
Phytochemistry, 67(22), 2415–2423.
https://doi.org/10.1016/j.
3. Shatar S., Adams R. P. (1996)
Analyses of the Leaf and Resin Essential Oils of Pinus sibirica (Rupr.) Mayr from Mongolia.
Journal of Essential Oil Research, 8(5), 549–552.
https://doi.org/10.1080/
4. Lisina A. I., Rezvukhin A. I., Pentegova V. A. (1965)
Composition of the neutral fraction of the resin of Pinus sibirica R. Mayr. II. Oxygen-containing compounds of the high-boiling neutral fraction of the cedar resin.
Chemistry of Natural Compounds, 1(4), 193–197.
