Zakaj zdravje vedno enačimo z vitaminom C in ali ga ima limona res največ?
Odkar je madžarski kemik Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt odkril Vitamin C ali askorbinsko kislino in je leta 1937 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino je ta vodotopen vitamin postal glasnik zdravja in vitalnosti.
Vsi vemo, da je vitamin C eden izmed najpomembnejših antioksidantov, ki varuje organizem pred prostimi radikali. Pomanjkanje pa povzroči skorbut, kar je bila nekoč velika težava mornarjev na večmesečnih plovbah. Kljub temu raziskave kažejo, da večina Slovencev dnevno ne zaužije dovolj vitamina C. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja.
Najbolj opevan in komercialno najuspešnejši sadež kar se tiče vitamina C je postala limona. Rumen, rahlo eksotičen sadež je vedno lažje promovirati, kot na primer domače zelje, ki je med drugim tudi dober domač izvir vitamina C.
In kakšna naj bi bila dnevna količina popitega limoninega soka, če bi želeli zaužiti potrebno količino vitamina C?
Limonada je kot vemo zdrav in osvežilen napitek. Količina vitamina C, ki ga boste zaužili če iztisnete in spijete 100g (1 dcl) limoninega soka je približno 50mg. Odrasel človek naj bi po veljavnih standardih dnevno zaužil 80-120 mg vitamina C. Zaradi našega življenjskega stila in pregreh nutricionisti priporočajo od 200 – 500 mg dnevno. Se pravi, če bi želeli zadovoljiti minimalne standarde nutricionistov, bi morali popiti vsaj 4 dcl čistega limoninega soka.
Morda pa se rešitev skriva v drugih rastlinskih plodovih?
Za primer lahko vzamemo vsebnost vitamina C v 100g zelja, domačega šipka, rakitovca in vse bolj popularno acerole;
Zelje 36 mg/100g
Limona 53 mg/100g
Šipek 426 mg/100g
Rakitovec do 600mg/100g
Acerola do 1600 mg/100g
Vendar pa so vrednosti vitamina C le pol zgodb, ki nam jih pripovedujejo. Zato si jih poglejmo še malo bolj podrobno:
Acerola
Kadar smo prehlajeni ali se nas loteva celo gripa, takrat je dobro poseči po njej, saj pospešuje okrevanje. Uživanje acerole je priporočljivo tudi pri slabši imunski odpornosti. Rane se bodo hitreje zacelile. Če nas pesti herpes, bo acerola zelo uspešna pri odpravi le-tega. Če smo slabokrvni ali anemični in nam je zdravnik predpisal železo, dodajmo še acerolo, saj bo absorpcija železa tako hitrejša.
Acerola se je odlično izkazala tudi pri stresu in tesnobi, srčno-žilnih boleznih, revmi, glavkomu, sladkorni bolezni, …
Šipek
Plodovi šipka poleg vitamina C vsebujejo še jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline, invertni sladkor, saharozo, pentosan, vitamin E in vanilin, zaradi katerega imajo zdrobljena semena prijeten vonj. Vsebuje tudi dekstrin, lignin, kremenčevo kislino, železo, aluminij in druge snovi. Šipek ima številne protivnetne in terapevtske učinke zoper mnoge bolezni, kot so artritis, revmatizem, vnetje sklepov in išias. Blagodejno deluje pri vročinskih boleznih, pri mrzlici in infekcijskih boleznih in gastrointestinalnih težavah.
Plod in olje rakitovca
je naravni koncentrat vitaminov A, B1, B2, B6, C, D, E, F, K, P, vsebuje tudi beta karoten, folno kislino, organske kisline, tanine in mineralne soli ter pomembno esencialne maščobne kisline OMEGA – 3, 6, 9. Rakitovec je tudi eden izmed redkih virov omega-7 maščobnih kislin (do 40% vsebnost v olju rakitovca), ki jih redko najdemo v naravi. Po terapevtskih in antioksidacijskih učinkih je rakitovec zelo podoben šipku, s tem da blagodejno vpliva pri težavah z notranjimi in zunanjimi hemoroidi, omega-7 pa je naravni regulator metabolnih procesov, ki so ključ za dosego in vzdrževanje normalne telesne teže.
Na osnovi podatkov bi lahko rekli, da je rešitev za zadovoljitev naših dnevnih potreb na dlani, ampak kot vedno ima tudi ta pomanjkljivost in sicer:
- toliko limoninega soka ne moremo popiti,
- zelja se naveličamo,
- šipka in rakitovca nismo nabrali,
- acerola pa žal raste v Južni in Srednji Ameriki.
Zato velja, da je osnova vsakodnevna uravnotežena in raznovrstna prehrana, ki jo v posebej zimskih mesecih po potrebi dopolnimo s kvalitetnimi prehranskimi dopolnili.
