Velika tintnica (Coprinus comatus) je zanimiva užitna goba, ki jo prepoznamo po značilnem podolgovatem belem klobuku, prekritem z nežnimi luskami. Raste na travnikih, vrtovih, zelenicah in ob poteh, pogosto tudi v Sloveniji.
Poleg kulinarične vrednosti velika tintnica že več desetletij vzbuja zanimanje znanstvenikov zaradi svoje kemične sestave in biološko aktivnih spojin. Posebno pozornost so pritegnile raziskave njenega vpliva na presnovo glukoze oziroma krvnega sladkorja.
Velika tintnica in krvni sladkor – kaj so pokazale raziskave?
Znanstveniki so v različnih eksperimentalnih raziskavah proučevali, kako posamezne spojine in pripravki iz velike tintnice vplivajo na koncentracijo glukoze v krvi.
V nekaterih raziskavah na laboratorijskih živalih so ugotovili znižanje koncentracije krvnega sladkorja po uporabi določenih pripravkov oziroma izoliranih spojin velike tintnice.
Med posebej zanimivimi sta raziskavi, objavljeni leta 2010 v znanstvenih revijah Food Chemistry in Phytotherapy Research.
Raziskava Dinga in sodelavcev (2010) – komatin in glukoza
Raziskovalci Ding in sodelavci so leta 2010 proučevali spojino komatin (comatin), izolirano iz fermentacijske tekočine velike tintnice.
Komatin so identificirali kot 4,5-dihidroksi-2-
Pri zdravih laboratorijskih podganah, ki so prejele komatin v odmerku 80 mg/kg telesne mase, so raziskovalci v treh urah zabeležili spremembo koncentracije glukoze v krvi:
- Začetna koncentracija glukoze: 5,14 mmol/L
- Koncentracija po treh urah: 4,28 mmol/L
- Izračunano znižanje glede na začetno vrednost: približno 16,7 %
Raziskovalci so pri podganah s poskusno povzročeno sladkorno boleznijo opazovali tudi spremembe drugih presnovnih parametrov, med drugim fruktozamina, trigliceridov in skupnega holesterola.
Rezultati so spodbudili nadaljnje zanimanje za komatin in njegovo biološko delovanje.
Pomembno je poudariti, da je šlo za raziskavo izolirane spojine pri laboratorijskih živalih, ne za klinično raziskavo uživanja velike tintnice pri ljudeh.
Raziskava Saba in sodelavcev (2010) – pripravek iz velike tintnice
Drugo pomembno raziskavo so leta 2010 objavili Sabo in sodelavci v reviji Phytotherapy Research.
V sedemdnevnem poskusu so laboratorijskim podganam peroralno dajali suspenzijo pripravka velike tintnice v dveh različnih odmerkih.
Raziskovalci so spremljali več fizioloških parametrov, med drugim tudi spremembe koncentracije glukoze v krvi.
Učinek na koncentracijo glukoze so ugotovili pri testu obremenitve z glukozo, pri čemer je bil porast glukoze pri določeni skupini živali manjši kot pri kontrolni skupini.
Raziskava je zanimiva predvsem zato, ker so znanstveniki proučevali pripravek iz gobe in ne zgolj posamezne izolirane spojine.
Rezultati pa ne dokazujejo, da bi imelo uživanje velike tintnice enak učinek pri ljudeh.
Kaj pomenijo ugotovitve za nadaljnje raziskovanje?
Obe raziskavi sta prispevali k boljšemu razumevanju bioloških lastnosti velike tintnice.
Pokazali sta, da lahko določene spojine oziroma pripravki iz te gobe v eksperimentalnih pogojih vplivajo na presnovo glukoze.
Pri razlagi teh ugotovitev je pomembno razlikovati med predkliničnimi raziskavami na živalih in kliničnimi raziskavami pri ljudeh.
Rezultatov, pridobljenih na laboratorijskih živalih, ni mogoče neposredno prenesti na človeka. Prav tako učinkov izoliranega komatina ni mogoče enačiti z uživanjem sveže gobe, posušene gobe ali prehranskih dopolnil.
Za ugotavljanje morebitnih učinkov pri ljudeh so potrebne kakovostne klinične raziskave.
Katere snovi vsebuje velika tintnica?
Velika tintnica vsebuje številne naravno prisotne snovi, katerih sestava se lahko razlikuje glede na rastne razmere, razvojno stopnjo gobe in način predelave.
Med proučevanimi sestavinami so:
- polisaharidi,
- beljakovine in aminokisline,
- fenolne spojine,
- različni sekundarni metaboliti,
- mineralne snovi.
Posebej zanimiv je komatin, ki so ga znanstveniki izolirali iz fermentacijske tekočine velike tintnice in proučevali njegovo delovanje v eksperimentalnih raziskavah.
Kemična raznolikost velike tintnice je eden od razlogov, da ostaja predmet raziskovanja.
Kje raste velika tintnica?
Velika tintnica je razširjena v Evropi in številnih drugih delih sveta.
Najpogosteje raste na travnikih, pašnikih, vrtovih, v parkih in ob poteh. Ustrezajo ji tla, bogata z organskimi snovmi.
V Sloveniji jo lahko najdemo od pomladi do jeseni, ob ugodnih razmerah pa se pogosto pojavlja v skupinah.
Zaradi značilne oblike je razmeroma prepoznavna, vendar je pri nabiranju samoniklih gob vedno potrebna zanesljiva določitev vrste.
Zakaj se velika tintnica spremeni v črno tekočino?
Ena najbolj nenavadnih značilnosti velike tintnice je proces, imenovan avtoliza.
Ko goba dozoreva, se njen klobuk začne postopoma razkrajati. Lističi potemnijo, tkivo klobuka pa se spremeni v temno, skoraj črno tekočino.
Prav zaradi te posebnosti je goba dobila ime tintnica.
Proces avtolize se lahko začne kmalu po nabiranju, zato je velika tintnica kot sveža goba zelo občutljiva.
Velika tintnica v kulinariki
Mladi primerki velike tintnice so užitni in cenjeni zaradi nežnega okusa.
Za kulinarično uporabo so primerni predvsem mladi, čvrsti primerki z belimi lističi, preden se začne proces temnenja in razkrajanja klobuka.
Sveže nabrane gobe je priporočljivo čim prej ustrezno toplotno obdelati.
Nabiranje gob ob prometnih cestah, industrijskih območjih in na drugih potencialno onesnaženih površinah ni priporočljivo.
Velika tintnica – zanimiva goba za prihodnje raziskave
Velika tintnica je veliko več kot le nenavadna užitna goba.
Njena kemična sestava, razvojne posebnosti in raziskovanje posameznih biološko aktivnih spojin so pritegnili zanimanje raziskovalcev z različnih znanstvenih področij.
Posebej zanimive so predklinične raziskave presnove glukoze, v katerih so pri laboratorijskih živalih opazili tudi znižanje koncentracije krvnega sladkorja.
Te ugotovitve predstavljajo znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskovanje, ne pa dokaza o učinkovitosti velike tintnice pri uravnavanju krvnega sladkorja pri ljudeh.
Znanstveni viri
1. Ding Z. in sodelavci (2010)
Hypoglycaemic effect of comatin, an antidiabetic substance separated from Coprinus comatus broth, on alloxan-induced-diabetic rats.
Food Chemistry, 121(1), 39–43.
https://doi.org/10.1016/j.
2. Sabo A. in sodelavci (2010)
Pharmacodynamic action of a commercial preparation of the mushroom Coprinus comatus in rats.
Phytotherapy Research, 24(10), 1532–1537.
https://doi.org/10.1002/ptr.
3. Stojković D. in sodelavci (2013)
Nutrients and non-nutrients composition and bioactivity of wild and cultivated Coprinus comatus (O.F. Müll.) Pers.
Food and Chemical Toxicology, 59, 289–296.
https://doi.org/10.1016/j.fct.
Opomba: Članek je informativne narave in predstavlja rezultate znanstvenih raziskav. Navedeni poskusi na živalih ne dokazujejo učinkovitosti pri ljudeh. Velika tintnica in pripravki iz nje niso nadomestilo za zdravljenje sladkorne bolezni ali predpisana zdravila.

