Mumijo, znan tudi kot Shilajit ali Gorski balzam, je skrivnostna naravna snov, ki jo najdemo v visokogorskih območjih, med drugim na Altaju, v Himalaji in Pamirju. Toda od kod izvira Mumijo in kako nastane ta značilna temna gorska smola? Nova znanstvena raziskava iz leta 2026 prinaša zanimive odgovore.
Mumijo – gorska smola, ki nastaja v naravi
Mumijo oziroma Shilajit je temno rjava do skoraj črna, smoli podobna naravna snov, ki se pojavlja v razpokah gorskih kamnin. V toplejših obdobjih se lahko zmehča in pronica na površje.
Najdemo ga na različnih visokogorskih območjih Azije, predvsem v Himalaji, Pamirju in na Altaju.
Njegov nastanek že dolgo vzbuja zanimanje raziskovalcev. Čeprav ga pogosto imenujemo gorska smola, Mumijo ni običajna drevesna smola, temveč kompleksna mešanica organskih in mineralnih snovi.
Kako nastane Mumijo?
Ena najpomembnejših znanstvenih razlag povezuje nastanek Mumija s postopnim razkrojem in preobrazbo organskega materiala v posebnih gorskih razmerah.
Pri tem naj bi imeli pomembno vlogo rastlinski ostanki, mikroorganizmi, vlaga, temperatura in mineralno okolje kamnin.
Med dolgotrajnimi naravnimi procesi se organska snov spreminja. Del teh sprememb imenujemo humifikacija, pri kateri nastajajo kompleksne huminske snovi.
Prav huminske snovi, med katere uvrščamo tudi huminske in fulvične kisline, so značilen del kemične sestave številnih vzorcev Mumija.
Vendar znanstveniki poudarjajo, da celoten mehanizem nastajanja Shilajita še ni dokončno pojasnjen. Različna gorska območja imajo različne rastlinske, podnebne in geološke značilnosti, zato tudi sestava Mumija ni povsod enaka.
Kaj je pokazala nova raziskava iz leta 2026?
V znanstveni reviji Scientific Reports je bila leta 2026 objavljena raziskava z naslovom Plant-derived phenolic acids in Shilajit: a comparative HPLC–MS/MS analysis across five regions.
Raziskovalci so analizirali 11 vzorcev Shilajita iz petih držav: Irana, Indije, Nepala, Rusije in Kirgizije.
S sodobno laboratorijsko metodo HPLC–MS/MS so v vzorcih določili devet različnih fenolnih kislin, med drugim galno, vanilinsko, kavno, ferulno in klorogensko kislino.
Zakaj je to pomembno?
Fenolne kisline so spojine, ki jih najdemo tudi v rastlinah. Njihova prisotnost v analiziranih vzorcih Shilajita predstavlja dodaten kemični dokaz, ki podpira razlago o pomembni vlogi rastlinskega materiala pri nastanku Mumija.
Raziskava je pokazala tudi razlike v količinah posameznih fenolnih kislin med vzorci iz različnih geografskih območij.
To je zanimivo, saj nakazuje, da na sestavo Mumija vplivajo tudi naravne značilnosti kraja njegovega nastanka.
Mumijo z Altaja in Shilajit iz Himalaje – kakšna je razlika?
Mumijo z Altaja in Shilajit iz Himalaje uvrščamo med sorodne naravne snovi, vendar to ne pomeni, da imajo vsi vzorci enako kemično sestavo.
Na razlike lahko vplivajo lokalno rastlinstvo, kamninska podlaga, podnebje in naravni procesi preobrazbe organskega materiala.
Znanstvene raziskave zato opozarjajo, da Shilajita ni mogoče obravnavati kot povsem enotne snovi z nespremenljivo sestavo.
To je pomembno tudi pri razumevanju geografskega porekla Mumija. Podatek, ali snov izvira z Altaja, iz Pamirja ali Himalaje, nam pove, iz katerega naravnega okolja prihaja, sam po sebi pa še ne dokazuje njene sestave ali kakovosti.
Ali znanstveniki že poznajo vse skrivnosti Mumija?
Še ne.
Nove laboratorijske analize pomagajo razjasnjevati, katere spojine vsebuje Mumijo in kakšna je lahko njihova povezava z rastlinskim materialom.
Toda raziskovalci še vedno preučujejo, kako dolgo potekajo naravni procesi nastajanja, kakšno vlogo imajo mikroorganizmi in zakaj se kemična sestava med posameznimi nahajališči razlikuje.
Prav zato ostaja nastanek Mumija zanimiva tema na stičišču botanike, kemije in geologije.
Kaj raziskujejo znanstveniki?
Raziskava iz leta 2026 je pomembna predvsem zato, ker prinaša nove kemične podatke o rastlinskih spojinah v Shilajitu.
Njeni rezultati podpirajo razlago, da ima rastlinski material pomembno vlogo pri nastanku te naravne gorske snovi. Hkrati potrjujejo, da se lahko sestava vzorcev iz različnih območij precej razlikuje.
To še ni dokončen odgovor na vprašanje, kako Mumijo nastane, je pa pomemben korak k boljšemu razumevanju njegovega izvora.
Izvirna znanstvena raziskava:
Kamgar, E. in sodelavci (2026): Plant-derived phenolic acids in Shilajit: a comparative HPLC–MS/MS analysis across five regions.
Revija: Scientific Reports, 16, članek 9268.
