Pogosto o mnogih stvareh razmišljamo kot o izoliranih lastnostih, naj gre za prehrano, medicino ali celo to, kako delujemo v odnosu do okolice, v kateri živimo. Prepričani smo, da lahko zapletene strukture in procese razumemo s pomočjo razumevanja posameznih delov.

To prepričanje je pripeljalo do ogromne zmešnjave, neuspešnih zdravil in slabih prehranskih praks. Klasičen primer te zmešnjave je osteoporoza, progresivno manjšanje kostne gostote, ki ustvarja tveganje zlomov. To stanje so dolgo časa zdravili z dodajanjem kalcija.

Vendar pa lahko le dodajanje tega minerala privede do odlaganja kalcija na napačnih mestih, kot so sklepi (kar privede do osteoartritisa) in krvne žile (kar privede do ateroskleroze). Kalcij ima več faktorjev, ki jih potrebuje za pravilno delovanje v telesu, kot so vitamin D, vitamin K2, magnezij ter nasičene maščobe in vadba. Brez teh sodejavnikov del kalcija konča na napačnem mestu. Ta primer jasno prikazuje logično zmoto v mišljenju, da se lahko zdravstvena težava popravi z dopolnjevanjem enega prehranskega dejavnika.

V nekaterih primerih gre naša raven nerazumevanje še dlje. Ne le, da mislimo, da tudi vitamin C deluje samostojno, naučili smo se tudi, da je vitamin C sopomenka askorbinske kisline. Kaže, da sta obe trditvi napačni.

Prvič, vitamin C ne deluje sam. Za delovanje in preprečevanje njenega (askorbinske kisline) neizkoristka so potrebni tudi drugi dejavniki. Najbolj znan iz njih je vitamin P (taksifolin), ki označuje skupino vodotopnih polifenolov, znanih tudi kot flavonoidi. Te pomembne spojine se nahajajo v različnih stopnjah v velikem številu sadja in zelenjave.

Drugič, askorbinska kislina ni celota vitamina C, ampak jo lahko opišemo kot »antioksidantna ovojnica«, ki nastaja skupaj z ostalimi deli vitamina C: flavonoidi, rutinom, encimom tirozinazo in nekaj drugimi dejavniki, ki blagodejno delujejo na kri in kapaciteto rdečih krvnih celic (trombocitov). Najbolje je, če o vitaminih ne razmišljamo kot o »stvareh«, ampak kot o »aktivnosti«, ki zahteva medsebojno delovanje številnih delov, da bi ustrezno funkcionirala.

Askorbinska kislina, ki se dodaja predelanim živilom, je le askorbinska kislina – oropana je vseh faktorjev vitamina C, ki se pojavljajo istočasno. Mimogrede, sintetična askorbinska kislina se proizvaja iz glukoze v petih korakih, pri čemer se uporablja aceton ali genetsko spremenjeni mikrob kot del postopka.

Vitamin C je odločilen za vzdrževanje zdravja našega telesa. Potreben je za proizvodnjo kolagena in sanacijo ran. Potreben je tudi za močne stene krvnih žil, laktacijo in delovanje nadledvične žleze. Je pomemben antioksidant, ki ščiti celične tekočine pred poškodbami zaradi prostih radikalov.

Poleg naštetega vitamin C oskrbuje vitamin E z elektroni (vitamin E ščiti celične membrane pred poškodbami zaradi prostih radikalov) in nevtralizira pozitivni naboj na toksičnih težkih kovinah, kar na koncu pomaga telesu, da jih izloči. Lahko bi še nadaljevali, saj je vitamin C potreben pri več kot 300 metaboličnih funkcijah v telesu. Uživanje naravne oblike (tj. oblike, ki se nahaja v svežih živilih), je najboljši način za vnašanje tega vitamina v organizem.

Poleg vsega smo še dodatno zavedeni, saj mislimo, da so pomaranče in ostali agrumi izvrsten vir vitamina C. Agrumi sicer vsebujejo vitamin C, vendar obstaja veliko virov, ki vsebujejo znatno več vitamina C in so zato boljši vir tega vitamina. Denimo rakitovec je eden najboljših virov in vsebuje veliko več vitamina C v primerjavi s pomarančami.

Med vegetacijsko sezono obstaja vrsta drugih divjih rastlin, ki vsebujejo več vitamina C od pomaranč, vključno z ribezom in koprivo, borovnicami, jagodami in zelenjem. Celo pozimi daje nekaj stebel visoke količine vitamina C, vključno z listjem belega bora, listjem bele cedre, notranja skorja belega bora (kar lahko vse uporabimo za pripravo čaja).

Čeprav imajo evropski raziskovalci in kolonialisti dolgo zgodovino soočanja s pomanjkanjem vitamina C (skorbut), je ta vitamin vedno prisoten v pokrajini in ga je enostavno vključiti v prehrano. Sintetični vitamin C ne nudi polnega spektra zdravstvenih koristi, ki jih nudi naravni vitamin C in ne vzame v obzir tega, da vitamini ne delujejo izolirano, temveč v kombinaciji z minerali, makrohranili, različnimi spojinami in drugimi vitamini. Popolnoma mogoče je živeti v regiji, ki ima mrzle zime in se nikoli ne zanašati na uvoz plodov iz toplejšega podnebja, da bi zadostili potrebam po vitaminu C.

 

Vir: www.logicno.com

Recommended Posts
0
Jagode in borovnice