Če gremo kar k bistvu – prehranski dodatki ali prehranska dopolnila so prav to, kar besedi pomenita: dopolnila k prehrani. Torej to niso neki dodatki, s katerimi si lahko lajšamo vest, če imamo slabo ali, bolje rečeno, nepravilno prehrano, s katero našemu organizmu ne zagotavljamo potrebnih mikrohranil, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Prehranska dopolnila tudi niso zdravila. So le dodatek k prehrani, če telesu res ne moremo zagotoviti potrebnih mikrohranil s prehrano zaradi kakršnega koli razloga ali če smo v določeni fazi (npr. nosečnost), ko telo potrebuje še dodatno količino določenih mikrohranil. Na pomanjkanje lahko vplivajo tudi zdravstvene težave, ko telo denimo ne more absorbirati določenih mikrohranil.

Manjša vsebnost mikrohranil v živilih

Bolj ko se je človek razvijal, bolj se je razvijala tudi tehnologija. Vendar ima vsak kovanec dve plati. Razvoj je pripeljal tudi do vse večjega izkoriščanja našega planeta, tudi prsti. Posledično so rastline, torej sadje in zelenjava, bolj osiromašene, tj. vsebujejo manj mikrohranil, kot so jih nekoč. K izgubi mikrohranil pa pripomorejo tudi skladiščenje, kuhanje in konzerviranje, saj lahko npr. špinača v treh dneh izgubi kar 95 % vitamina C. Torej, najbogatejša sta popolnoma sveže sadje in zelenjava, kar pa mnogim ni dostopno.

Kaj sploh so mikrohranila?

Pod pojmom mikrohranila razumemo snovi, ki jih potrebuje človeški organizem v majhnih količinah, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da za organizem niso pomembna. Brez njih namreč številne funkcije, kot sta denimo proizvajanje energije ali pa rast, ne bi bile mogoče. Pomanjkanje mikrohranil lahko povzroči zelo resne, dolgoročne zdravstvene težave, v skrajnih primerih pa lahko vodi tudi v smrt.

Pod mikrohranili razumemo vitamine (vitamine A, B, C, D, E in K), minerale (npr. kalcij, magnezij itd.), elemente v sledeh (cink, železo, mangan in selen), fitohranila (karotenoide in flavonoide), esencialne maščobne kisline ter aminokisline.

Veliko mikrohranil vsebujeta sveže sadje in zelenjava.

Pomanjkanje mikrohranil

Vse večji zdravstveni problem je pomanjkanje vnosa mikrohranil. To velja predvsem za države v razvoju, vendar pa imamo tudi v razvitih državah pogosto težave predvsem s pomanjkanjem železa oziroma slabokrvnostjo, sledi pomanjkanje vitaminov B itd. Vzroki so pogosto neprimerna prehrana, nezadostna hranilna gostota živil, ki jih uživamo, neustrezno razmerje makrohranil in nezadostno zagotavljanje tekočine oziroma dehidracija.

Ali potrebujem prehranske dodatke?

Raznovrstna prehrana s čim več sveže zelenjave ali sadja naj bo vedno na prvem mestu! Dodatki naj ne bodo nadomestilo za uravnoteženo prehrano! Vendar pa mnogi pogosto nimamo možnosti dostopa do popolnoma svežega sadja in zelenjave in ju večinoma kupujemo v trgovinah, ali pa kar konzervirano. V slednjem primeru je bolje konzervirano zelenjavo ali sadje zamenjati s hitro zamrznjenim, saj to ohrani več vitaminov in mineralov.

Smiselno je jemati prehranske dodatke, če imamo hiter tempo življenja, nimamo lastnega vrta ali pa za soseda manjšega kmeta, ki prideluje (najbolje čim bolj ekološko in brez pesticidov) svoje sadje in zelenjavo. Smiselno je zaužiti dodatne vitamine, pa tudi kakšne pripravke z antioksidanti, v sezonah prehladov in grip, saj bomo tako pomagali imunskemu sistemu, da se brani pred okužbami, če smo že staknili prehlad ali gripo, pa bomo z dodatkom vitaminov imunskemu sistemu pomagali v boju proti bolezni. Prav tako je smiselno poseči po prehranskih dopolnilih, če smo zelo aktivni, saj telo takrat potrebuje več mineralov in vitaminov, pa tudi (ne pozabimo!) energije.

Recommended Posts
0
zdravila in termometerRakitovec