Jetra imajo izjemno sposobnost regeneracije
Jetra so največji notranji organ in eden najpomembnejših presnovnih organov v človeškem telesu. Zaradi številnih življenjsko pomembnih nalog jih pogosto imenujemo tudi »kemična tovarna« našega organizma. Njihova posebnost je izjemna sposobnost regeneracije, saj lahko ob ustreznih pogojih obnovijo del izgubljenega tkiva.
Osnovne funkcionalne celice tega organa so hepatociti, ki sodelujejo pri presnovi beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, bilirubina, žolčnih kislin, vitaminov, mineralov in nekaterih hormonov. Bogata prekrvavitev omogoča učinkovito izmenjavo snovi ter opravljanje številnih presnovnih procesov.
Pomembna naloga je tudi biotransformacija, pri kateri poteka presnovna pretvorba telesu tujih snovi, med drugim zdravil in različnih kemičnih spojin. Pri teh procesih nastajajo presnovki, ki jih organizem nadalje predela ali izloči. Posebno mesto ima presnova alkohola, saj se njegov največji del razgradi prav v tem organu.
Dolgotrajno čezmerno uživanje alkohola, nekatera zdravila in izpostavljenost škodljivim snovem lahko povzročijo poškodbe jetrnih celic. Pri posameznih presnovnih procesih nastajajo tudi reaktivne kisikove spojine, katerih vloga je predmet številnih biokemijskih raziskav.
Na zdravje tega pomembnega organa vplivajo tudi presnovne motnje, kopičenje maščob, virusne okužbe, kot so hepatitisi A, B in C, ter druge bolezni. Nekatere spremembe lahko dolgo potekajo brez izrazitih simptomov, zato so pravočasno prepoznavanje težav, ustrezna zdravstvena obravnava in preventivni ukrepi še posebej pomembni.
Sodoben življenjski slog, ki ga pogosto zaznamujejo neuravnotežena prehrana, pomanjkanje gibanja in čezmerno uživanje alkohola, lahko dodatno obremeni presnovne procese. Uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in odgovoren odnos do alkohola so zato pomemben del skrbi za zdravje.
Pegasti badelj – rastlina z dolgo tradicijo
Med rastlinami, ki imajo dolgo zgodovino uporabe v evropskem zeliščarstvu, ima posebno mesto pegasti badelj (Silybum marianum).
Pegasti badelj raste predvsem v sredozemskem območju in drugih delih Evrope. Prepoznaven je po vijoličastih cvetovih in zelenih listih z značilnimi belimi vzorci.
Rastlina je poznana že več kot 2000 let. V zgodovinskih zeliščarskih zapisih se pogosto omenja v povezavi z jetri in prebavili. V 19. stoletju se je za njeno uporabo zanimal tudi nemški zdravnik Johann Gottfried Rademacher.
Sčasoma so se začele razvijati tudi znanstvene raziskave pegastega badlja, predvsem njegovih plodov in izvlečkov.
Danes je pegasti badelj predmet številnih raziskav s področja botanike, kemije rastlinskih učinkovin in farmakologije.
Kaj je silimarin?
Najbolj poznana skupina spojin v plodovih pegastega badlja je silimarin.
Silimarin ni ena sama snov, temveč kompleks več sorodnih rastlinskih spojin, predvsem flavonolignanov.
Med njegove značilne sestavine spadajo:
- silibin oziroma silibinin,
- izosilibin,
- silikristin,
- silidianin.
V nekaterih pripravkih silimarina je prisoten tudi dihidrokvercetin (taksifolin), ki spada med flavonoide, natančneje flavanonole.
Posamezne spojine se razlikujejo po kemijski zgradbi, njihova vsebnost pa je odvisna od rastlinske surovine in načina pridobivanja izvlečka.
Silimarin in znanstvene raziskave
Z razvojem analitskih metod so raziskovalci podrobneje preučili kemijsko sestavo silimarina.
Raziskave vključujejo preučevanje posameznih spojin v laboratorijskih pogojih, raziskave na živalskih modelih in klinične raziskave pri ljudeh.
Med drugim znanstveniki preučujejo kemijske lastnosti silimarinskih spojin ter njihovo obnašanje v različnih bioloških sistemih.
Pomembno je razlikovati med laboratorijskimi ugotovitvami, rezultati raziskav na živalih in dokazi iz kakovostnih kliničnih raziskav. Rezultatov posameznih raziskav namreč ni mogoče samodejno prenesti na učinke prehranskih dopolnil pri ljudeh.
Dihidrokvercetin (taksifolin)
Dihidrokvercetin, znan tudi pod imenom taksifolin (taxifolin), je naravno prisoten flavonoid, ki ga najdemo v različnih rastlinah.
Kemijsko je soroden kvercetinu, vendar se od njega razlikuje po molekulski strukturi.
Taksifolin se pojavlja tudi v nekaterih pripravkih pegastega badlja in je ena od spojin, ki jih raziskovalci preučujejo v povezavi s sestavo silimarina.
Njegova vsebnost ni enaka v vseh izvlečkih. Podatek o skupni količini silimarina zato sam po sebi še ne pove, koliko taksifolina vsebuje posamezen pripravek.
Različne oblike pegastega badlja
Pegasti badelj je na voljo v različnih oblikah, predvsem kot zmleti plodovi, čajni pripravki in izvlečki.
Izvlečki se lahko razlikujejo glede na način pridobivanja in koncentracijo posameznih sestavin.
Pri standardiziranih izvlečkih je lahko navedena tudi vsebnost silimarina. To je pomembno, saj količina izvlečka pegastega badlja ni nujno enaka količini silimarina.
Pri primerjavi izdelkov je zato smiselno preveriti sestavo, podatke na deklaraciji in priporočeni dnevni odmerek.
Pegasti badelj in goba reishi
V spletni trgovini Fitosibir je na voljo tudi prehransko dopolnilo, ki združuje pegasti badelj in gobo reishi (Ganoderma lucidum).
Reishi je goba z dolgo zgodovino uporabe v vzhodnoazijskih tradicijah. Vsebuje različne naravno prisotne spojine, med katerimi so polisaharidi in triterpeni.
Pri prehranskih dopolnilih, ki združujejo več sestavin, je pomembno preveriti njihovo sestavo in priporočeni način uporabe.
Oglejte si izdelek Pegasti badelj z gobami reishi
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog.
