Levzeja (Rhaponticum carthamoides), poznana tudi kot maralova korenina, je trajnica, ki izvira iz gorskih območij Sibirije in Srednje Azije. Rastlina ima zanimivo zgodovino, povezano z ljudskim izročilom Altaja, botaničnimi raziskavami in preučevanjem naravnih rastlinskih spojin.
Kaj je levzeja?
Levzeja je večletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), v katero spadajo tudi sončnice, kamilice in številne druge znane rastline.
Njeno znanstveno ime je Rhaponticum carthamoides (Willd.) Iljin, v starejši botanični literaturi pa se pojavlja tudi pod imenom Leuzea carthamoides.
Rastlina lahko doseže približno 150 cm višine. Zanjo so značilni pokončno steblo, večji zeleni listi in vijoličasta socvetja, ki nekoliko spominjajo na osate.
Levzeja ima razvite korenine in koreniko, ki so bile pomemben del njene tradicionalne uporabe.
Kje raste levzeja?
Naravno območje razširjenosti levzeje obsega dele Sibirije, Mongolije, Kazahstana in severozahodne Kitajske.
Posebej značilna je za gorovji Altaj in Sajan, kjer raste na gorskih travnikih, pogosto na nadmorski višini približno 1.200 do 2.300 metrov.
Rastlina je prilagojena podnebju z dolgimi, hladnimi zimami in razmeroma kratkimi poletji.
Danes jo gojijo tudi zunaj njenega naravnega območja, med drugim v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope.
Zakaj jo imenujejo maralova korenina?
Ime maralova korenina izvira iz povezave z marali, sibirsko podvrsto navadnega jelena (Cervus elaphus sibiricus), ki živi tudi na območju Altaja.
Po lokalnem ljudskem izročilu so prebivalci teh območij opazovali jelene, ki so se prehranjevali z različnimi gorskimi rastlinami, med njimi tudi z levzejo.
Takšna opažanja so se skozi generacije ohranila v pripovedih in prispevala k nastanku ljudskega imena rastline.
Gre za zanimiv del etnobotanične zgodovine, ki prikazuje povezanost prebivalcev Altaja z njihovim naravnim okoljem.
Levzeja v tradicionalnem izročilu Sibirije
Prebivalci Sibirije in Altaja so skozi stoletja razvili obsežno poznavanje rastlin, ki uspevajo v njihovem okolju.
Levzeja je bila ena izmed rastlin, ki so jih poznali in uporabljali v okviru lokalnih tradicij.
Zanimanje zanjo se je pozneje razširilo tudi med botanike in raziskovalce, ki so začeli sistematično preučevati njeno zgradbo, razširjenost in kemijsko sestavo.
Danes je zgodovina levzeje zanimiv primer prehoda rastline iz lokalnega ljudskega izročila v znanstveno literaturo.
Zgodovina znanstvenega raziskovanja levzeje
Znanstveno zanimanje za rastline Sibirije se je posebej razvilo v 20. stoletju, ko so raziskovalci nekdanje Sovjetske zveze sistematično preučevali številne rastlinske vrste.
Med pomembnimi znanstveniki tega obdobja sta bila Izrael I. Brehman in Igor V. Dardymov, ki sta leta 1969 objavila pregledno znanstveno delo o snoveh rastlinskega izvora.
Njuno delo predstavlja del širše zgodovine raziskovanja rastlinskih snovi v drugi polovici 20. stoletja.
Pozneje se je znanstveno zanimanje za levzejo razširilo predvsem na področje fitokemije, torej preučevanja kemičnih spojin, ki jih vsebujejo rastline.
Pomemben pregled dotedanjih raziskav sta leta 2009 objavila češka raziskovalca Ladislav Kokoška in Dagmar Janovská v znanstveni reviji Phytochemistry.
V svojem preglednem članku sta obravnavala 117 strokovnih virov, med njimi številne starejše raziskave, objavljene v ruskem jeziku.
Njuno delo predstavlja obsežen pregled botaničnih, kemijskih in drugih znanstvenih podatkov o levzeji ter je še danes uporaben vir za poznavanje te rastlinske vrste.
Katere naravne spojine vsebuje levzeja?
Levzeja vsebuje različne skupine naravno prisotnih rastlinskih spojin, ki so predmet fitokemijskih raziskav.
Med najbolj preučevanimi so:
- Ekdisteroidi – skupina naravnih steroidnih spojin, med katere spada tudi 20-hidroksiekdizon oziroma ekdisteron.
- Flavonoidi – skupina polifenolnih spojin, ki jih najdemo v številnih rastlinah.
- Fenolne kisline – organske spojine, ki so del kemijske sestave različnih rastlinskih vrst.
- Seskviterpenski laktoni – naravne spojine, značilne za nekatere predstavnike družine nebinovk.
- Triterpenske spojine – raznolika skupina snovi, ki se pojavljajo v rastlinskem svetu.
Prisotnost in količina posameznih spojin se lahko razlikujeta glede na del rastline, rastne razmere, čas nabiranja in način priprave rastlinskega materiala.
Poznavanje kemijske sestave je pomembno predvsem za botanično identifikacijo, raziskovanje rastlinskih surovin in njihovo analitsko vrednotenje.
Kaj so ekdisteroidi?
Ekdisteroidi so naravne steroidne spojine, ki jih najdemo pri nekaterih rastlinah in členonožcih.
Pri rastlinah jih imenujemo tudi fitoekdisteroidi.
Ena izmed najbolj znanih spojin te skupine je 20-hidroksiekdizon, ki je bil identificiran tudi v levzeji.
Ekdisteroidi so zanimivi za raziskovalce predvsem zaradi svoje kemijske zgradbe, razširjenosti v naravi in različnih vlog v bioloških sistemih.
Raziskovanje teh spojin predstavlja posebno področje naravoslovnih znanosti, ki povezuje botaniko, kemijo in biologijo.
Levzeja danes
Levzeja je danes poznana tako v botaničnih zbirkah kot v strokovni literaturi, ki obravnava rastline Sibirije in Srednje Azije.
Poleg naravnih rastišč jo najdemo tudi v gojenih nasadih, kjer omogoča raziskovanje rastlinske vrste v nadzorovanih razmerah.
Znanstveniki preučujejo njeno botanično raznolikost, kemijsko sestavo, pogoje gojenja in možnosti analitskega vrednotenja rastlinskih surovin.
Zaradi svoje značilne razširjenosti, zanimive zgodovine in raznolike kemijske sestave levzeja ostaja pomembna rastlina za botanične in fitokemijske raziskave.
Zaključek
Levzeja oziroma maralova korenina je zanimiva predstavnica rastlinskega sveta Sibirije.
Njena zgodba povezuje gorske travnike Altaja, lokalno ljudsko izročilo in več desetletij znanstvenega raziskovanja.
Danes jo poznamo predvsem po značilni botanični zgradbi, naravnem območju razširjenosti in raznoliki kemijski sestavi, ki vključuje tudi ekdisteroide.
Prav povezava med naravnim okoljem, zgodovino in sodobno znanostjo daje levzeji posebno mesto med rastlinami sibirskega prostora.
Levzeja kot sestavina prehranskih dopolnil
Levzeja se uporablja tudi kot rastlinska sestavina prehranskih dopolnil.
Eden takšnih izdelkov je Gobji kvartet z reišijem proizvajalca Terezia, ki vsebuje štiri vrste gob – shiitake, resastega bradovca, veliko tintnico in reiši – ter izvlečka rožnega korena in levzeje.
Ena kapsula vsebuje 150 mg mešanice štirih gob, 100 mg izvlečka rožnega korena in 50 mg izvlečka levzeje.
Več informacij o sestavi izdelka:
Gobji kvartet z reišijem – 60 kapsul
Znanstveni viri in literatura
1. Royal Botanic Gardens, Kew – Plants of the World Online
Rhaponticum carthamoides (Willd.) Iljin. Botanična klasifikacija, znanstvena poimenovanja in naravna razširjenost rastline.
2. Kokoška, L., Janovská, D. (2009)
Chemistry and pharmacology of Rhaponticum carthamoides: A review.
Phytochemistry, 70(7), 842–855.
https://doi.org/10.1016/j.
3. Brekhman, I. I., Dardymov, I. V. (1969)
New Substances of Plant Origin which Increase Nonspecific Resistance.
Annual Review of Pharmacology, 9, 419–430.
https://doi.org/10.1146/
Članek je namenjen splošnemu informiranju o botaniki, zgodovini in kemijski sestavi rastline. Ne predstavlja zdravstvenih priporočil ali navedb o učinkovitosti izdelkov, ki vsebujejo levzejo.
